UVOD

Pred naselitvijo človeka so ozemlje današnje Slovenije poraščali gozdovi. Ljudje so se najraje naseljevali v nižinskih območij blizu rek. Zaradi poljedelstva, živinoreje in izgradnje hiš in kasneje naselij so gozdove IZSEKOVALI zato se je njihov obseg krčil. Zdaj se gozdne površine spet povečujejo zaradi ZARAŠČANJA opuščenih travnikov in njiv, ki jih ne obdelujejo več.  Pomen gozda je že zelo dolg večplasten , odvisno od tega, iz katerega vidika želimo pomen gozda ocenjevati. Z vidika ekologije je gozd nepregrešljiv del naravnega okolja . Neokrnjeno delovanje ekosistema  je nenadomestljivo pri ohranjanju biološkega in ekološkega ravnovesja v naravi. Z vidika človeka pa so predvsem pomembne koristi vezane na gozd. Materialne koristi se nanašajo na  dobrine, ki jih neposredno pridobivamo iz gozda.  Gozdove delimo tudi na žive in nežive dejavnike :

•       Med nežive dejavnike okolja prištevamo med drugimi podnebje in talne dejavnike. Podnebje je odvisno od temperatur , padavin in količine svetlobe. Talni dejavniki so zgradba in lastnosti tel ter mineralne snovi v tleh.

•  Med žive dejavnike pa vsa živa bitja, ki so v različnih medsebojnih  odnosih  in živijo na določenem življenjskem  prostoru.

 Požarna ogroženost naših gozdov

 Gozdovi Slovenije