GOSPODARJENJE Z GOZDOVI

Gospodariti z gozdom pomeni usmerjati življenja gozda in uporabljati njegove materialne dobrine .
V Sloveniji pri tem velja načelo sonaravnosti. Predpostavlja smiselno upoštevanje naravnih potreb gozda, kot predpogoj za njegovo trajno in večnamensko delovanje.
Jakost in pogostnost poseganja v gozd, je namreč naravno omejeno (limitirani posegi) s stanjem gozda (kondicija). Življenje in razvoj gozda naj bi
 usmerjali tako, da mu trajno omogočimo optimalno delovanje, človeku pa možnost stalnega razpolaganja z materialnimi dobrinami in drugimi učinki, vezani na obstoj gozda .
Strokovno dopustno poseganje v gozd ugotavlja, načrtuje in usmerja
gozdarstvo. Z materialnimi dobrinami iz
gozda razpolaga lastnik gozda. Neokrnjeno delovanja gozda pa je nenadomestljiva naravna vrednota in kot taka dragocena pridobitev
družbe kot celote. Sloveniji se ponašamo že s
skoraj 250 letnim načrtnim
ravnanjem z gozdovi.

Gozd je v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira.

 

 Les je od vseh materialov in surovin najdostopnejši, je dar narave oziroma gozda. Izraba variabilnosti njegove zgradbe in bogastva tekstur daje predelovalcem lesa možnosti za ustvarjanje visoko vrednih izdelkov. Za pridobivanje, predelavo in obdelavo lesa je potrebno malo energije. Les je energetsko najmanj obremenjujoč material.

 

 Motnje, ki ogrožajo slovenske gozdove

 Slovenske gozdove, poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg), v zadnjih letih ogrožajo predvsem insekti (v glavnem podlubniki), ki so najpogostejši vzrok za sanitarni posek (37 % sanitarnega poseka v letu 2008). Sanitarni posek predstavlja povprečno tretjino celotnega poseka in se v različnih letih giblje med 19 % in 45 % celotnega poseka. Tako stanje zmanjšuje delež potrebnih negovalnih sečenj in s tem načrtno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zmanjšuje bioekološko stabilnost gozdov.

Lesna zaloga. 

Dobrina gobe 

Dobrina kostanj 

Make a Free Website with Yola.