SLOJEVITOST GOZDA

Struktura gozda

Za strukturo gozda je značilna vertikalna svojevrstnost rastlinskih in z njimi povezanih živalskih vrst, ter pa ustrezna različnost abiotskih dejavnikov okolja. V nadstropni stratifikaciji gozda ločimo šest slojev ekosistema:

1. Talni sloj zajema tla ter živalske in rastlinske organizme, ki živijo v tleh. V globljem delu je veliko anorganskih in malo organskih spojin. V zgornjem delu je malo anorganskih in veliko organskih snovi. Tla prekrivajo sloji gozdnega odpada, ki ga pa sestavljajo mrtvi ostanki rastlin in živali ter mikroorganizmi. Ves ta odpad pa združuje edafon z nadzemno favno.
2. Sloj favne predstavlja začetek procesa razkrajanja organskih snovi, ki se konča v tleh.
3. Zeliščni sloj
4. Sloj podrasti
5. Sloj drevesnih debel
6. Sloj krošenj

Slojevitost nadzemnega in podzemnega dela omogoča izrabo prostora in raznolikost življenjskega prostora oziroma okolja. V vsakem sloju živi značilen vrstni sestoj živali. Posamezne vrste rastlin in živali vplivajo na razvoj enih in drugih. Rast številnih zelnatih rastlin sploh ne bi bil mogoč, če le-te ne bi rastle pod najvišjim slojem rastlin-dreves, saj tam nastajajo ugodne razmere za njihov razvoj. Z združevanjem velikega sončnega sevanja in padavin, drevesa sama ustvarjajo v okolju posebne razmere. Obenem je obstoj dreves odvisen od bakterij in gliv, ki sproščajo enostavne anorganske spojine nujne za razvoj drevesnega sestoja. Zaradi teh odvisnosti je možno delovanje gozda kot celota.

Odraščanje gozda

Drevo skozi letne čase